Pohod Sveti kotički Cestnarjev

Verjetno ste vsi, ki se radi potepate po stezah in poteh Čavna opazili veliko božjih znamenj, ki so jih zaradi različnih razlogov postavili domačini ali pa morebiti tudi kak tujec.

V nedeljo 7.1.2007 smo se člani KŠD Vrnivec odločili, da organiziramo planinski pohod do dveh »malih svetišč«, ki sta jih postavila dva zakonska para iz naše vasi. Kot se spodobi, smo našo pot začeli v centru vasi, pri spomeniku, ter se nato preko Gnojevca povzpeli do zgornjega zaselka vasi Stomaž, ki ga domačini imenujejo Griža. Tam smo stopili na t.i. stomaško pot in se preko Velike Rovne ter mimo Pihal povzpeli do prve postojanke pohoda. Dva ovinka nad Pihali namreč stojijo čudovite jaslice, ki sta jih tudi letos postavila Niko in Cirila Štor. Ker sta se pohoda seveda udeležila tudi onadva smo ju poprosili, da nam opišeta zgodovino njunega »božjega kotička«. Besedo je prevzel Niko in nam razkril, da je ob vsakokratnem obisku Čavna opazoval prostorček, na katerem stojijo sedaj jaslice in na njem načrtoval postaviti božje znamenje. K temu ga jo pred petimi leti dokončno vzpodbudila bolezen žene Cirile in kot v priprošnjo za njeno zdravje sta nato v decembru 2002 prvič postavila božji hlevček. Na žalost je čez dve leti v zgodnji jeseni tudi Nika doletela zahrbtna bolezen, vendar jo je zaradi svoje volje in vztrajanja premagal do te mere, da sta lahko tudi tisto leto jaslice skupaj s Cirilo postavila že drugič. In to od takrat naredita vsako leto in vsakokrat na še lepši način. Navdušeni nad njuno zgodbo smo jima pohodniki podarili bučen aplavz, jima zaželeli zdravja in vztrajnosti, da bosta še naprej skrbela za svoj, sedaj tudi naš kotiček.

Nato smo pot nadaljevali do srednječavenske poti in se nato po njej napotili desno, v smeri proti lokavški čavenski poti. Že po dobrih 200 m hoje smo prispeli do našega drugega postajališča. V visoki skali, ki leži tik ob stezi, je naš sovaščan Bruno Volk vklesal in skupaj z ženo uredil lepo kapelico s kipom Matere Božje. Po kratki malici smo ju planinci seveda nagovorili, da nam povesta svojo zgodbo. Podobno kot Niko je tudi Bruno, ob hoji po pobočjih Čavna, več let gojil željo, da bi postavil svoj »božji kotiček«. Za to se je dokončno odločil spomladi 2005 in nato v par delovnih vzponih na Čaven v kamnu izklesal majhno votlinico ter jo pripravil za postavitev božjega znamenja. V maju, točneje 12. maja, sta nato z ženo Heleno v votlinico postavila kipec Matere Božje, ki sta ga blagoslovila pri bratih kapucinih v Vipavskem Križu in nato ob vsakem prihodu dodala še kako malenkost, tako da je tam nastalo čudovito postajališče. Bruno nam je nato razkril, da namerava ob kapelici postaviti še klopco, potem pa se je še na njemu značilen način resno pošalil, da s sosedom Mitjo, ki se razume na tehnologijo, nameravata veliko skalo dvigniti in jo postaviti na mehanizem, ki jo bo vrtel okoli osi ter tako omogočil, da bo kapelica vidna tudi iz doline. Zanimivi pripovedi in duhovitemu zaključku smo planinci namenili bučen aplavz z obljubo, da bomo ob vsakokratni hoji mimo kapelice tudi kaj zmolili, Brunotu in Heleni ter vsem Cestnarjem za zdravje.

Ker so bili vsi pohodniki kar pri moči, se domov nismo vrnili po isti poti, temveč smo jo ubrali po srednečavenski poti do lokavške poti. Vmes smo se ustavili še pri dveh božjih znamenjih, ki sta postavljeni nad potjo, za v prihodnje pa smo prihranili obisk pri kapelici Matere Božje Kristjana in Tončke Štor, ki se tudi nahaja ob srednječavenski poti.
Spust po lokavški poti v dolino je bil zaradi strmine hiter in zanimiv, čemur je sledilo še »prebijanje« preko blatnega plazu, hoja skozi zaselek Kompari in preko hriba Slatna v domačo vas.

Pa nasvidenje in vabljeni na naslednje pohodniško druženje.

Egon Stopar