Praznovanje Kulturnega praznika 2021

V zgodbah živimo ljudje dlje… Zgodbe imamo radi prav vsi. Tudi Cestnarji smo letos napisali prav posebno zgodbo. Zgodbo o spominih in iz spominov. In še zdaleč ni končana, temveč se nadaljuje vsak dan, ob vsaki prebrani knjigi in zapisani besedi.Kako nam je to uspelo?

Cestnarji že vrsto let gojimo tradicijo, da ob kulturnem prazniku oblikujemo prireditev, na kateri se povežemo v premišljevanju in poustvarjanju besednega in glasbenega bogastva našega naroda. Letos nam je zdravstveni položaj to žal onemogočil, hkrati pa nas je vzpodbudil, da smo kulturo na poseben način prinesli v vsak dom naše vasi. Letošnji kulturni praznik smo obeležili s priložnostnim glasilom. K sodelovanju smo povabili vaščane naše vasi, svoja prispevka sta prispevala tudi gospa Slavica Remškar in gospod Bogomir Remškar, hčerka in sin pisatelja in pesnika Danila Remškarja, rojaka iz Ceste. K sodelovanju smo ju povabili zato, ker se v letošnjem letu spominjamo 40. obletnice njegove smrti. To glasilo je posvečeno spominu nanj na njegova dela, ter pomenu kulture branja in pisane besede. Čeprav Danilo Remškar na širšem slovenskem področju ni pustil posebnega pečata pa njegova dela in njegov spomin še danes živita med vaščani. Njegova pesem Lepo je pri nas je postala kar prava vaška himna. Svoje mesto je v glasilu našel še en pomemben kulturni ustvarjalec, ki je ogromno let pomagal graditi in usmerjati kulturno dogajanje na Vipavskem. To je Ivan Mermolja-Iče. Seveda tudi ob letošnjem prazniku, tokrat v glasilu, nismo pozabili na našega največjega pesnika, Franceta Prešerna.

Danilo Remškar se je rodil na Cesti. Svoje življenje je posvetil gradbeništvu. Zaposlil se je v podjetju Primorje in deloval kot vodja gradbenih enot po celotni Primorski, največ časa pa v Postojni. Bil je tudi strasten jamar in pohodnik. Postojnsko jamo je poznal kot svoj žep. Skupaj s jamarskimi zanesenjaki je ustanovil Jamarsko sekcijo Hubelj. Poleg tega je rad užival v prostranstvu, v hribih in gorah. Vse njegovo delo je prežemala ljubezen do jezika in do literarne umetnosti. Nadarjenost je pokazal že v osnovni šoli. Avtor enega od prispevkov v glasilu je zapisal: »Skromnost, globok pogled, preudarne besede in posluh za rešitev je nosil v sebi ta naš gradbenik ali bolje umetnik tega življenja. Umikal se je v svoje oaze, proti bukvarju in potoku, ob katerem mu ni bila tuja stezica mimo malega kamnitega mosta do večjih ob reki Vipavi.« Leto dni po njegovi smrti, leta 1982, je izšla pesniška zbirka njegovih del Od jutra do mraka.

Tudi Ivan Mermolja-Iče je bil naš sovaščan. Od mladih let je bil zelo povezan s literarno umetnostjo. Najprej je bil soustvarjalec šolskega glasila Izvir, sodeloval je na mnogih kulturnih prireditvah in proslavah, kasneje tudi kot njihov ustvarjalec in organizator. Diplomiral je na slavistiki. Zaposlen je bil, kot direktor na Zavodu za kulturo in v Lavričevi knjižnici. Bil je soustanovitelj Radia Nova in urednik časopisa Latnik. Leta 2008 je izdal pesniško zbirko s naslovom Kresnikovanja.

Naše glasilo smo poimenovali Spomin na lepe sončne dni. Citat je vzet iz Remškarjeve pesmi. Glasilo nas spominja na vse pretekle lepe sončne dneve in nas vabi, da ob branju in pisanju povrnemo sonce, nasmeh in dobro voljo v naš vsakdan.

Glasilo si oglejte tukaj..

Luka Štrukelj